Mehika

Aktivne ali sproščujoče počitnice v Mehiki

Mehika je latinsko ameriška država z več kot 103 milijoni prebivalcev. Je ogromna obmorska država, ki na severu meji na ZDA, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu jo obdaja Pacifik, na vzhodu pa Karibsko morje in Mehiški zaliv. Obsega kar štiri časovne pasove. Po biološki raznolikosti je med prvimi petimi državami na svetu. Zaradi velikosti in raznolike pokrajine so tudi vremenske razmere raznolike. Uradni jezik v Mehiki je španščina.

Mehika je zaradi bogate zgodovine in čudovite narave zanimiva turistična destinacija. Ima prek 40 različnih zanimivosti, ki umeščene na seznam UNESCO-ve svetovno kulturne dediščine. Ima široko državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je tako 1834 letališč, kar državo umešča na  tretje mesto po številu letališč na svetu. Glavno mesto je Ciudad de México, kjer  živi več kot 20 milijonov ljudi, tako je Ciudad de México eno največjih mest na svetu.

Mehika je zibelka civilizacij Aztekov in Majev, skriva čudovite peščene plaže, deževni gozd in vulkanske vrhove. Turistične destinacije, ki so za popotnike zelo zanimive, so: Cancun, Riviero Mayo, Cozumel, Yucatan, Bajo Californio in Acapulco Mexico City.

Mehičani se radi in redno strastno predajajo glasbi in plesu. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih praznikov, ki jih spremljajo velike procesije in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine mariachi, ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki marimbe.

Čeprav je razvoj turizma v Mehiki po eni strani povzročil siromašenje avtohtone kulture in domače obrti, je po drugi strani pripomogel k temu, da so se določene ohranile in da so nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve celo oživele.